Brezvoljnost, neprenehna eksplozivna jeza, strah in v prsnem košu stiskajoča tesnoba, žalost ali apatično počutje.  Ljudje s takšnimi občutji lahko zelo trpijo, saj je njihovo vsakodnevno življenje oteženo. Če takšno počutje vztraja že dlje časa, je popolnoma običajno, da smo lahko zamorjeni, saj se nam izmenjujejo misli: »Ali je res tako hudo? Kako dolgo bom še zdržal? Potrebujem pomoč? Ali sem slab, šibak?«

Že razmišljanje o tem nas lahko mori. In že samo misel, da potrebujemo pomoč, lahko človeka spravi na kolena. Posameznika tako oblije velika količina sramu, šoka in žalosti, z vprašanjem: »Ali je res prišlo tako daleč?«

Tisti med nami, ki se kopajo oz. kar utapljajo v takšni kopeli nevzdržnosti, pogosto ostanejo ohromljeni v svojemu položaju in žal ne poiščejo zdravniške, psihološke, psihiatrične ali psihoterapevtske pomoči.

Kar je vendarle osvobajajoče, pa je to, da se nam v takšnih primerih uspe »nasloniti« oz. obrniti na sočloveka, ob katerem začutimo, da mu lahko zaupamo. To je lahko partner, brat, sestra, starš, prijatelj, znanec, sosed, sodelavec, nadrejeni, duhovnik, zdravstveno osebje, neznanec idr. Ključno v teh primerih je, da ostanemo zvesti samemu sebi ter da nam uspe prisluhniti svojemu telesu in duši ter prisluhniti, kaj vsi ti govorijo. Če nam govorijo, da si želimo pomoč, jo poiščimo. Včasih je celo življenjskega pomena, da s svojimi čutenji in mislimi ne ostanemo sami, ampak da jih ubesedimo in tako lažje naredimo naslednji korak.

Kdo je ustrezen zame?

Na področju duševnega zdravja nam lahko pomagajo naslednji profili poklicev:

Psihiater
Psihiater je zdravnik specialist, ki je po šolanju na Medicinski fakulteti specializiral iz psihiatrije in deluje v splošnih bolnišnicah, kliničnih centrih, zdravstvenih domovih in v sklopu zasebne ordinacije. Usposobljen je za pomoč pri kompleksnejših duševnih boleznih in osebnostnih motnjah, ki potrebujejo farmakološko pomoč ali v nujnih primerih tudi hospitalizacijo.

Kot zdravnik lahko pomaga z izdajo receptov za zdravila, ki pomagajo pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni ter hkrati lahko kot zdravnik upošteva vse mogoče organske okvare in bolezni. Na psihiatra se je priporočljivo obrniti, če doživljamo hudo depresijo, privide, prisluhe, močna nihanja v razpoloženju ipd. Dobro je vedeti, da njegova primarna naloga ni nudenje psihoterapije ali svetovanja, razen če ima opravljena dodatna psihoterapevtska izobraževanja.

Seznam in lokacijo psihiatrov po Sloveniji lahko najdete tukaj  ali tukaj.

Psiholog
Psiholog je svoje izobraževanje končal na Filozofski fakulteti in lahko pomaga pri vsakdanjih osebnih težavah in osebnih stiskah. Poleg svetovanja nam lahko pomaga s psihološkim diagnostičnim ocenjevanjem, ki je širše poznano kot psihološko testiranje in se začne z uvodnim razgovorom in več zaporednimi pregledi.

Pri svojemu delu lahko uporablja različne psihodiagnostične pripomočke, kot npr. standardizirane psihološke teste, vprašalnike in ocenjevalne lestvice, s katerimi pridobi informacije o delovanju posameznika. Obstajajo psihologi koncesionarji, kamor se lahko obrnemo z napotnico, in tisti, ki svojo prakso opravljajo kot zasebniki.

Za primere resnih težav v duševnem zdravju so specialisti psihiatri in specialisti klinične psihologije tisti, ki diagnosticirajo osebnostne motnje in ugotavljajo morebitne pridružene duševne motnje.
Psihologi lahko podajajo psihološko oceno ali mnenje, vendar ne morejo predpisovati zdravil in izvajati psihoterapije, razen če so opravili dodatno izobraževanje iz psihoterapije.

Psihoterapevt
Psihoterapevt je strokovnjak, ki je opravil specialistični študij psihoterapije, ki sloni na ravni strokovnega združenja ali fakultete. Je strokovnjak na področju duševnega zdravja, ki pomaga posameznikom, parom, družinam in skupinam ter je v osnovi lahko psihiater, psiholog, socialni delavec, zakonski in družinski terapevt, profesionalni svetovalec …

Psihoterapevt v osnovi ne svetuje in ne predpisuje zdravil. Pomembno je vedeti, da imajo nekateri psihiatri in psihologi tudi opravljena dodatna psihoterapevtska znanja oz. izobraževanja, kar pomeni, da so kompetentni za izvajanje psihoterapije.

Ni vsaka psihoterapija enaka, saj poznamo veliko psihoterapevtskih smeri in šol, kot je na primer:

 kognitivno-vedenjska,
 relacijsko-zakonska in družinska,
 logoterapija,
 realitetna,
 objekt-relacijska,
 psihoanalitična,
 psihodinamska,
 igralna,
 hipno psihoterapija idr.

 

Kam pa zdaj?
Če uvidimo, da bi lahko s psihoterapevtom pridobili večjo kakovost življenja in izboljšali svoje duševno stanje, je dobro, da poiščemo nekaj stikov in se obrnemo na njih. Psihoterapevta vprašajmo o njegovi izobrazbi in kompetentnosti, terapevtskem pristopu itd. Če se nam zdijo njegove kompetence ustrezne, mu na kratko opišemo svojo težavo. Tako lahko dobimo občutek, kako je videti reševanje pri tem strokovnjaku, prav tako začutimo, ali nam prvi stik ustreza.

Lahko se udeležimo tudi uvodnega svetovalnega srečanja in dobimo širše videnje o posamezni psihoterapiji, načinu dela, terapevtskem prostoru ter si odgovorimo, »ali je to človek, ki mu lahko zaupam svoje skrivnosti, sem ranljiv in se izpostavim močnim in bolečim čutenjem z upanjem, da mi bo pomagal na bolje«.